Lovišče
Južno obrobje spodnje Savinjske doline v verigi hribov sestavljajo Hom, Bukovca, Kotečnik, Kamnik in tisočak Gozdnik, ki so zaokroženi v naravne meje 3108 ha velikega srednjegorskega lovišča, od katerega je 2761 ha lovnih površin, ki jih približno 2/3 pokrivajo gozdovi, preostala tretjina pa so travno-pašne in obdelovalne površine, ki nudijo divjadi preko celega leta razmeroma dobre prehranske razmere.
Tudi v gozdovih našega lovišča ima divjad glede na pestrost gozdih združb zadovoljive prehranske razmere, bivalne razmere pa so se v zadnjih letih zaradi masovnih sečenj drastično poslabšale, vse večji problem pa postaja tudi nemir, ki je iz leta v leto večji.
Od divjadi je srnjad najštevilčnejša in gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi v našem lovišču in je po celotnem lovišču neenakomerno teritorialno zastopana.
Divji prašič je stalno prisoten v lovišču in se pojavlja po vsem lovišču, v zadnjem obdobju tudi z pogosto v nižinskih predelih. Na svojih pohodih povzroča čedalje večje škode na kmetijskih površinah, zlasti na travnikih in koruznih njivah.
Gams naseljuje višje predele lovišča predvsem skalno pobočje Kamnika Številčnost tropa gamsov ni velika je pa stalna in relativno stabilna.
Poljski zajec: po letu 1972, ko smo zabeležili občuten padec številčnosti poljskega zajca, ki se v vseh teh letih nikakor ne poveča, zato smo se z odstrelom prilagodili stanju in lov na divjega zajca vršimo le še v drevesnici Mirosan.
Fazan: življenski pogoji za to divjad so se v zadnjih obdobjih tako poslabšali, da je fazan praktično izginil iz našega lovišča.
Od zveri je v lovišču najbolj pogosta lisica, izredno se je povečalo število kun belic, kuna zlatica pa je bolj prisotna v višjih predelih lovišča. Stalni prebivalci naših polj in gozdov so tudi še jazbec, siva vrana, šoja, sraka, krokar, sove, ujede.
OPIS MEJE LOVIŠČA:
Na severu meji reka Savinja, od Petrovškega mosta do izliva Kolje v Savinjo na levem bregu. Na zahodu je meja potok Kolja po celem toku do izvira nad Fojtom, potem pa po drči navzgor do sedla Fojtova raven, nato po gorski cesti mimo kmeta Ramšaka (p.d. Zrka) do kmeta Špajzerja (p.d. Šlosarja) in naprej po planinski poti preko Štorove doline do betonskega kamna, ki označuje tromejo med LD Prebold, LD Hrastnik in LD Gozdnik-Griže. Od tu dalje poteka meja proti vzhodu po grebenu Borovega hriba preko Igriš mimo kapele po markirani poti mimo teh smrek do ceste nad Seidlovo domačijo in po cesti dalje do rdečega križa. Od tu zavije meja do izvira Bistrice in po Grilovem grabnu oziroma potoku Bistrica do pritoka Cajnarjevega potočka pod Podkoritnikom (Hojnikom), od tu dalje pa je meja cesta skozi Liboje in Kasaze vse do Petrovškega mosta.
OPIS MEJ REVIRJEV V LD GOZDNIK – GRIŽE
REVIR GOZDNIK
Cesta od Minerve mimo Ramšaka do meje z LD Prebold pod Fojtom od tu dalje po meji z LD Prebold do do Špajzerja in tromeje z LD Hrastnik, po meji preko Igriš in dalje po meji z LD Rečica pri Laškem do ceste Liboje – Zagreben (do Požina), od tu pa po cesti proti Zagrebenu do odcepa proti Beškovnik (Jozl) od tu dalje po cesti proti Zabukovici do Minerve
.
REVIR KOTEČNIK
Iz Liboj od križišča za smučišče po cesti mimo kamnoloma proti Zagrebenu do pritoka Cajnerjevega potočka pod Podkoritnikom (Hojnikom) od tu dalje pa po potočku Bistrica, do odcepa proti Beškovnik (Jozl) od tu dalje po cesti proti Zabukovici do križa in nazaj preko Sončnega hriba mimo smučišča proti Libojam.
REVIR HOM – KAMNIK
Cesta iz Griž proti Zabukovici, mimo Minerve, mimo Ramšaka do meje z LD Prebold pod Fojtom od tu dalje po meji z LD Prebold preko Matk do transformatorja (pri Babič) v Šeščah, od tu dalje po kolovozu pod Lajnarjevim hribom do Šusterja (Ašnkar) od tu dalje po cesti do Griž.
REVIR BUKOVCA – POLJE
Od mostu v Kasazah po cesti skozi Liboje, mimo smučišča, preko Sončnega hriba do Minerve od tu dalje po cesti do Griž in proti Šeščam do križa, od tu naprej po cesti skozi Bezovnik do Šusterja (Ašnkar) od tu dalje po kolovozu pod Lajnarjevim hribom do transformatorja (pri Babič) v Šeščah nato po meji z LD Prebold do Savinje in po reki Savinji do mostu v Kasazah.